Prevožena breveta 400 in 600 km
24. 05. 2017
Objavljamo zapis našega člana, ki je bil prejšnji teden na Ajdovskih 400 km, sedaj pa je za njim tudi že 600 km preizkušnja, ki je bila 20. 5. 2017. V naših vrstah združujemo različne profile kolesarjev, tako da pokrivamo že skoraj vsa področja kolesarstva.
1. Objava - Brevet 400 km
Prejšnji konec tedna je pa bil nekaj posebnega, ukvarjal sem se z dvema najljubšima dejavnostima. Vzdržljivostno kolesarjenje in igranje inštrumenta z Golaž godbo.
V petek ob 24:00 oz. v soboto ob 00:03 se nas je na pot iz Ajdovščine proti Zg. Težki Vodi podalo 9 takih, za katere bi se lahko reklo, da so imeli "uni z Griča v Idriji športn dan".
V začetku je letelo, saj imajo nekateri potrebo, da iz sebe iztisnejo "ta hudo kri". Hladno je bilo na planotah Notranjske, na spustu po Kačjih ridah (Planina) je bilo komaj nekaj nad 0° C. Na povratku nas je nasprotni veter krepko utrjeval, vzponi pa tudi. Na spustu s Podkraja v Ajdovščino pa nas je, vse pregrete od vzpona s Kalc na Staro pošto (na Hrušici), ohladil dež z zrni sodre. Je treba biti kar spreten s kolesom, pa čvrsto psiho je treba imeti, da se v takem voziš navzdol po tistih ovinkih. Po 400 km pridejo te veščine še kako prav, pridejo pa tudi do izraza. Manj časa te zebe.
Na eni sliki je pa "svetinca", za katero smo se borili. (Ne bo treba iti na Brezje, ta je lepša in težje osvojena).
Noč je bila kratka, ob 6:40 za 3/4 ure trenažer, potem tuš in šele nato skromen zajtrk.
Sledila je kratka vaja z Golaž godbo in nato še nastop, gasilci v Planini pri Postojni so imeli praznik in srečanje s člani drugih društev. Po nastopu so nam postregli obilno kosilo, vse izpod rok pridnih gospodinj. Ja, tako je življenje na podeželju, vedno se kaj dogaja. Pa vedno srečaš znane obraze in se z njimi veseliš življenja.
2. Objava - Brevet 600 km
Letošnje prijave na ta brevet so potekale v pričakovanju deževnega vremena in zato sva se v petek ob 20:00 na štartu v Ajdovščini dobila le dva ultramaratonska kolesarja, znanca že s prejšnjih brevetov.
Vreme in veter sta nama bila naklonjena, in tako sva se z visoko mere motivacije lotila tega zahtevnega breveta. Zahtevnega? Ja, ker sva vedela, da bova dve noči vozila brez spanja, na koncu morda tudi 6 do 8 ur v dežju. Koncentracija bo morala biti res ves čas na preizkušnji. A vožnja v jasni in prijetno topli noči je bila prijetna, dan na SV Slovenije pa v začetku kar hladen, čeprav sončen. Večer sva začela na mokrih cestah, mokre so bile vse do cilja v Ajdovščini. Vsako križišče, vsak rondo je zgodba zase. A sva navajena vožnje na mokrih cestah, pa naju ne noč ne neugodne vozne razmere niso preveč ovirale.
Glede zadnjega klanca, Kalce-Hrušica, sem imel kar "rešpekt", po skoraj 600 km naj bi se lotil klanca, ki ima do 15 % strme vložke, s prenosom 50/34 - 11/28? Pa ni bilo hudo, je bilo pa potrebno večji del prepeljati stoje.
Tokat se je preučevanje vremena in nato preračunano tveganje obrestovalo, saj sva bila kljub pričakovanju mokrih zaključnih ur deležna le mokrih cest. Na misel mi prihaja rek: "Pogumnim pomaga sreča" in "Če ne greš, nimaš zgodbe, ki bi jo lahko povedal".
