Starodobna vozila
Status starodobnika se podeli vozilu, ki je starejše od 30 let, ohranjeno in tehnično vzdrževano tako, da je skladno z originalno konstrukcijsko sestavo in obliko in ima zaradi tega zgodovinski in tehnični pomen. Za uvoz vozila, ki izpolnjuje pogoje za status starodobnika, ne veljajo omejitve, predpisane s Pravilnikom o napravah in opremi vozil v cestnem prometu.
Vložnik vloži zahtevek za identifikacijo vozila in priznanje statusa starodobnika (obrazec: vloga za izvedbo postopka) na sprejemnem okencu.
Vloga se mora glasiti na lastnika vozila, vloži pa jo lahko v njegovem imenu tudi pooblaščena oseba s pisnim pooblastilom, ki se identificira z osebnim dokumentom. Vloga mora biti podpisana in v primeru pravne osebe overjena tudi z žigom. Pregled se opravi po vložitvi vloge in plačilu storitve v okviru uradnih ur.
Vlogi je potrebno priložiti:
- izvirnik ali overjeno kopijo veljavnega registracijskega dokumenta oziroma prometnega dovoljenja
- dokumente, iz katerih so razvidni proizvajalec, leto izdelave vozila in tehnični podatki o vozilu (če ti podatki niso razvidni iz tujega prometnega dovoljenja);
- račun o nakupu vozila oz. overjeno kupoprodajno pogodbo
- poročilo o izpolnjevanju zahtev za starodobno vozilo, ki ga izda nacionalna organizacija za starodobnike, ki je članica Mednarodne zveze starodobnih vozil (FIVA), s pravico izdaje dokumentov o razvrstitvi vozil po pravilih te mednarodne organizacije. Poročilo mora, poleg mnenja, vsebovati tudi popoln zapisnik o pregledu in oceni vozila ter fotografijo vozila.;
- pooblastilo lastnika, če vložnik ni lastnik vozila
Vložnik (lastnik) mora podpisati izjavo, da se vozilo ne bo uporabljalo za vsakodnevne prevoze, ampak predvsem na prireditvah, posebej organiziranih za starodobna vozila.
V primeru uvoženega vozila iz druge države, si mora vložnik na izpostavi DURS pridobiti še potrdilo o plačilu oz. oprostitvi davka na motorna vozila (v skladu z zahtevami Zakona o davku na motorna vozila).
